\ud83d\udd25Prej\u0161nji teden smo vneto spremljali Anjo in Tomija na Ultra Trail du Mont Blanc – UTMB in redno objavljali vse novosti iz njune 300km dolge in 25000 metrov visoke preizku\u0161nje. \u017dal ju je je ustavil \u010dasovni limit na 240 km (20000 vm+), vendar sta oba sre\u010dna in zadovoljna s tem, kar sta naredila in gresta naprej novim izzivom naproti, polna novih izku\u0161enj, ki ti jih lahko da samo tako brutalna preizku\u0161nja, kot je PTL.
\nV cilju smo pri\u010dakali prvo ekipo PTL in med \u010dakanjem je spiker povedal, da PTL nima prvega, drugega in tretjega mesta. So samo tisti, ki so se ga udele\u017eili in samo tisti vedo, kako to izgleda.
\nAnji in Tomiju \u017eal ni uspelo uloviti \u010dasovnega limita, vseeno pa sta prehodila ve\u010d ko 2\/3 poti in dokazala, da sta izjemno mo\u010dan in sposoben ter uigran tim. Doma so ju otroci sprejeli kot zmagovalca, kar je tudi edino pomembno \u2764\ufe0f
\nVe\u010d pa si preberite v njunih besedah spodaj, ki se \u010dloveka res dotaknejo.
\n\u010cestitke tudi vsem ostalim, tistim, ki so pre\u010dkali ciljno ravnino in tistim, ki jo \u0161e bodo!
\nHvala tudi Be Active – \u0160portna obla\u010dila , za podporo z izvrstnimi SportHG obla\u010dili, na katere se lahko zanese\u0161 tudi v najekstremnej\u0161ih preizku\u0161njah. <\/p>\n
\ud83d\udcacAnja:
\nTo ni bil Trail. Ne vem kaj je blo. Nekaj najte\u017ejega. Vsak dan neki novega:ledeniki, granitni balvani prakti\u010dno skoraj ves \u010das, no\u010dni prehodi prelazov po snegu, 1000 vm grape z meli\u0161\u010de. Poti prakti\u010dno ni bilo, ld balvani, meli\u0161\u010da, orientacija vsak korak. No\u010dna megla, vsi tritisocaki prakti\u010dno pono\u010di. A bilo je nepozabno u\u017eivala sva vsak trenutek. Do\u017eivela nepredstavljivo. A limit je povzro\u010dil da prakti\u010dno nisva spala, bila ves \u010das v laufu. \u010ce bi zadnjo no\u010d lahko spala vsaj pol ure bi uspelo. V bistvu sva iz\u010drpana,, celo telo. Polona je bila odli\u010dna. A glavni PTL sva naredila, spustila le znani del okrog MB. 5 dni teka, 4 h spanja, 240 km, 20000 vm . Kljub temu sva bila pripravljena laufat \u0161e 24 ur. A limit naju je ustavil. Vsi so govorili da je zadnji del la\u017eji, a v 20ih urah sva naredila 20 km. Niti minute nisva imela zadnjo no\u010d, ki se je za\u010dela s potjo po plazovitem terenu, nadaljevala z 800 vm po strmem melissu brez poti, 800 m snega ob katerem so dali le strik in za konec \u0161e 1500 vm po balvani. Potem pa takoj v drugi vzpon…. Poleg tega je \u010dude\u017e, da je Tomi \u017eiv, saj je po balvani nardil obrat z glavo navzdol in se na sre\u010do zadr\u017eal pred padcem v prepad. Na vsak dan sva ponosna, hvale\u017ena za vsa do\u017eivetja. Prehodila sva poti, ki jih druga\u010de ne bi. Zelo naporno in nepozabno.<\/p>\n
\ud83d\udcacTomi:
\nV sklopu UTMB (svetovno sre\u010danje trejla\u0161ev pod Mont Blancom), posebna skupina pripravi tudi posebno pustolov\u0161\u010dino s 300 kilometri in 25.000 vi\u0161inci najdalj\u0161o in najte\u017ejo preizku\u0161njo, ki ji ne moremo ve\u010d re\u010di ne tek, ne trejl, ne pohodni\u0161tvo, ampak kombinacija vseh ve\u0161\u010din, ki si jih ljudje za premikanje po hribih z lastnim telesom lahko predstavljamo:PTL \u00bbPetite Trotte \u00e0 L\u00e9on\u00ab v prevodu pomeni \u00bbmali sprehod\u00ab. Kot da bi se \u017ee z imenom posku\u0161ali posmehovati tistim, ki se prijavijo.
\n\u017de kmalu po startu in spoznanju, kak\u0161no varianto proge so sestavili 2021, pa je jasno, da nas imajo za norce. Ampak to je za prave ultra trejla\u0161e najve\u010dji kompliment.Po moji zadnji tako dolgi preizku\u0161nji (360km Swiss Peaks Trail) se je \u0161tevilo kilometrov celo zmanj\u0161alo, bistveno pa se je pove\u010dala zahtevnost pogojev. Celo v primerjavi s PTL prej\u0161njih let, saj jo je zasnoval nov vodja proge in speljal v odro\u010den svet \u00bbin the middle of nowhere\u00ab, nam je dal le GPS sled ter zemljevid, nekaj redkih ko\u010d s hrano ter z ali brez mo\u017enosti nujnega spanca. Obvezne so ekipe 2 ali 3 \u010dlanov, ki so nelo\u010dljive in morajo skupaj priti v cilj najkasneje v 152,5 urah.
\nPodpora je dovoljena samo na \u0161tirih \u00bb\u017eivljenjskih bazah\u00ab, visokogorske ko\u010de so tako z avtom nedostopne. Kljub temu nama je bila Polona Vetrih v veliko pomo\u010d in tudi psiholo\u0161ko podporo. Iz srca ti hvala!Med obvezno opremo pa poleg obi\u010dajnih stvari spada tudi \u010delada, plezalni pas, samovarovalni komplet in dereze za pre\u010denje ledenikov, vsa oprema za nujno bivakiranje (celo spalno vre\u010do in zasilni \u0161otor sva nekaj \u010dasa nosila s sabo), zimska obla\u010dila, hrana in 2 litra vode. Tako je postal nahrbtnik precej te\u017eak. Zaradi nenehnega iskanja smeri (uhojene poti ve\u010dkrat sploh ni bilo), ponekod skoraj neprehodne podlage, nevarnih odsekov ter dolgih no\u010di in pomanjkanja spanja, se hitrost premikanja bistveno zmanj\u0161a v obmo\u010dje, ki te pribli\u017ea vmesnim \u010dasovnim zaporam in vse to sva ob\u010dutila tudi midva z Anjo.Dobro je, kar se je zgodilo, dobro je, da je pri\u0161la tekma, ki je tudi meni pokazala vso veli\u010dino, mo\u010d, mogo\u010dnost in neskon\u010dnost narave. Ni nas premagala, pokazala pa nam je na\u0161o majhnost in na\u0161o mo\u010d ter koliko in kdaj nam pusti dovolj blizu, da jo za\u010dutimo, spoznamo in se je dotaknemo.
\nTokrat nas je spustila res blizu njenemu srcu, bila je prijazna, bila je lepa. Hkrati pa je pokazala, kako prostrana, raznolika in velika, mo\u010dna in mogo\u010dna je. Potke, ki smo si jih ljudje zgradili, da jo la\u017eje raziskujemo, so zanjo le drobne nitke. Tokrat, ko pa smo lahko za\u0161li izven ozna\u010denih na povsem neuhojene poti, pa smo lahko za\u010dutili veliko ve\u010d njene nad\u010dlove\u0161kosti, s tem pa tudi njene neskon\u010dnosti.Nekaj kilometrov, hribov, kamnov, poto\u010dkov in ko\u0161\u010dkov ledu, ki so zanjo le drobec, \u010dloveka pripeljejo do skrajnih meja njegove fizi\u010dne vzdr\u017eljivosti. \u0160e bolj pa se na tak\u0161nem del\u010dku poti poka\u017ee, kje ima vsak posameznik postavljene svoje lastne psihi\u010dne, umske in razumske meje.
\nZelo enostavno se je ob najmanj\u0161em naporu ali nevarnosti umakniti v varno zavetje doma\u010dega kav\u010da. Tudi, \u010de si zastavi\u0161 nekoliko vi\u0161ji cilj, pa za vsakega pride trenutek, ko prizna svoje meje.Ta moj trenutek meje je pri\u0161el na prelazu \u00bbCol de Serre\u00ab po 230 kilometrih in 20.000 vi\u0161incih, ko sem spoznal, da \u010dasovnega limita na 10 km oddaljeni kontrolni to\u010dki ne moreva ujeti.Ni pri\u0161el po prvem dnevu najte\u017ejih granitnih balvanov, ko je tretjina od 61 ekip odstopila in sem \u017ee za\u010del razmi\u0161ljati o smiselnosti tega po\u010detja, ko sva za 56 km potrebovala 24 ur, saj smo takoj iz \u0161tarta naredili dvojno vertikalo na prvi tritiso\u010dak, potem pa za\u010deli ples po premikajo\u010dih se granitnih blokih.
\nSeveda se je ta trenutek \u0161e bolj oddaljil v drugem in tretjem dnevu, ko sem se odli\u010dno po\u010dutil in motiviral tudi druge.Ni pri\u0161el v \u010detrti no\u010di, ko sem se zaradi bole\u010dine v kolenu dobesedno plazil na vrh \u00bbMont Bellaface\u00ab. Takrat sem iz jeze in kar naduto rekel: \u00bb\u010ce bo treba bom pri\u0161el v cilj tudi po vseh \u0161tirih. Jim bom \u017ee pokazal!\u00ab Komu, kaj pokazal? Sebi se doka\u017ei!Trenutek mojih meja ni pri\u0161el niti v peti neprespani no\u010di, ko sem samo sledil Anjinim korakom in na trenutke padal v spanec med hojo.
\nTudi ni pri\u0161el na nobenem zahtevnem klancu ali spustu, pa tudi, \u010de je bilo na 110km \u017ee 11.000 vm+ ali pa na 150 km 15.000 vm+.Ni pri\u0161el, ko v 12 urah nismo imeli kje doto\u010diti vode, sonce pa je neusmiljeno \u017egalo tudi na visoki vi\u0161ini.Ni pri\u0161el, ko smo se vzpenjali na prelaz, v bli\u017eini katerega se je zgodil podor, padajo\u010de skale pa nekaj metrov od nas zgrmele v dolino. Takoj za tem smo izvedeli, da se je na sosednji tekmi TDS smrtno ponesre\u010dil tekmovalec.Ni pri\u0161el niti, ko sem sam zdrsnil in z glavo naprej poletel v trdo kamenje.Kdaj pride moj trenutek slabosti in kako v tistem trenutku reagiram, izvem v trenutkih, ko je telo izmu\u010deno do onemoglosti, ko zaradi pomanjkanja spanja ve\u010d ne vem, kaj je realno in kaj plod moje domi\u0161ljije, ko so bole\u010dine tako velike, da jih tudi glava ne more ve\u010d ignorirati.
\nZato se ne bojim tak\u0161nih trenutkov, zato se ne izogibam izzivov, ampak i\u0161\u010dem prilo\u017enosti tudi v dolgih in napornih hribovskih in teka\u0161kih preizku\u0161njah, da se lahko v tak\u0161nih trenutkih spoznavam in izvem, kdo sem in kako reagiram.Ljudje smo razli\u010dni, imamo razli\u010dno preteklost in razli\u010dno trenutno situacijo, zato ne obsojam nikogar, ki v tak\u0161nih trenutkih sprejme napa\u010dno odlo\u010ditev. Vzpodbujam pa vsakogar, naj se spravi v tak\u0161no situacijo, kjer bo spoznal, kako reagira, kak\u0161en je.
\nTrejl tek oziroma dolgotrajna\/vzdr\u017eljivostna \u0161portna aktivnost je za to ena od mo\u017enosti, kjer posledice napa\u010dnih odlo\u010ditev ne bodo tragi\u010dne. Bo\u0161 pa s tem ob spoznavanju samega sebe imel mo\u017enost sebe tudi spreminjati in naslednji\u010d ravnati druga\u010de.Ob tem spoznanju me \u017ee ta trenutek, \u0161e niti dan po koncu najinega tek, vle\u010de nazaj k dokon\u010danju nedokon\u010danega, nazaj k druga\u010dnemu pristopu, nazaj k izkori\u0161\u010danju vsake prilo\u017enosti, ki ti jo \u017eivljenje ponudi. Nazaj k temu teku ve\u010d ne morem (pa tudi razmi\u0161ljanje o tem, kaj bi se lahko zgodilo, \u010de bi tekla naprej nima smisla, soglasno sva sklenila, da je tak\u0161en razplet zagotovo dober za nekaj drugega, nekaj \u0161e pomembnej\u0161ega ter da naju je PTL nau\u010dil ogromno novega).
\nLahko pa se vrnem k svojemu \u017eivljenju in tam sprejemam in dajem ve\u010d. Lahko se vrnem nazaj k svoji dru\u017eini (otroci so naju doma sprejeli kot najve\u010dje zmagovalce). Lahko se vrnem k svojemu delu v slu\u017ebi in tam poka\u017eem \u0161e ve\u010d. Lahko se vrnem k vsemu, kar v \u017eivljenju po\u010dnem in sem pri tem bolj\u0161i, bolj zavzet, bolj strasten.K temu me vsak dan znova navdu\u0161uje tudi Anja, ki je bila kot partnerica v ekipi izjemno mo\u010dna in bi verjetno sama pri\u0161la do cilja, zato sem o njej po tem novem skupnem do\u017eivetju najinim otrokom zapisal tako: \u00bbOtroci, va\u0161a mama ne bo nikoli obupala, nikoli se predala. Je neizmerno mo\u010dna. Zanjo vedno obstaja pot naprej. Borila se bo do zadnjega atoma mo\u010di, do zadnje kaplje krvi, do\u2026 pravzaprav zanjo \u00bbzadnja mo\u017enost\u00ab sploh ne obstaja. Borila se bo vedno\u2026\u00ab<\/p>\n
[envira-gallery id=”224855″]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\ud83d\udd25Prej\u0161nji teden smo vneto spremljali Anjo in Tomija na Ultra Trail du Mont Blanc – UTMB in redno objavljali vse novosti iz njune 300km dolge in 25000 metrov visoke preizku\u0161nje. \u017dal ju je je ustavil \u010dasovni limit na 240 km (20000 vm+), vendar sta oba sre\u010dna in zadovoljna s tem, kar sta naredila in gresta […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":224852,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","inline_featured_image":false},"categories":[57,173,44,171],"tags":[],"acf":[],"yoast_head":"\n