Pe\u0161 od Slovenije do Albanije. Ena \u017eenska. En psi\u010dek. 1340 kilometrov. 55.000 vi\u0161inskih metrov. 84 dni. Vmes sre\u010danje z medvedom, beg pred modrasom, izogibanje mi\u0161ji mrzlici, iskanje prave poti, borba z vremenom, spoznavanje novih ljudi, bolezen in korak za korakom pogumno naprej.
\n“\u0160e kar ne morem verjeti, da mi je uspelo. Ko gledam fotografije za nazaj, kar ne morem verjeti, kar vse sem do\u017eivela. Bilo je te\u017eko, polno preizku\u0161enj in premagovanja straha, a izredno lepo, polno trenutkov neizmerne sre\u010de in veselja. Hvala vsem za spodbudne besede, saj so me mnogokrat vzpodbudile, da vztrajam naprej. Joj, kar ne morem verjet, da se vra\u010dam nazaj v civilizacijo. Po petih napornih dneh \u0161topanja, vo\u017enje z avtobusom, vlakom, prevozi, taksijem, kupovanja nagob\u010dnika za Pikija, spanjem na tleh na postaji in v bolj ali manj lepih sobah, razo\u010daranjem nad spoznanjem da vlaka, ki bi moral biti, sploh ni, rotenjem voznikov avtobusov, da nas spustijo gor s psom in \u0161e bi lahko na\u0161tevala, nam je kon\u010dno uspelo priti domov. Nahrbtnik ne bo ve\u010d moj najbolj\u0161i prijatelj in jaz se bom lahko odpo\u010dila. Seveda so \u017ee novi plani za preostanek poletja za pridne \u0161tudente Jeseni pa mogo\u010de pride na vrsto kak potopis, razmi\u0161ljam pa tudi o nadaljevanju objav o utrinkih s poti, s katerimi sem takrat kmalu po prihodu na Hrva\u0161ko zaklju\u010dila.” – je zapisala Maru\u0161a po opravljenem via Dinarica trailu.<\/p>\n
Maru\u0161o Orel smo povpra\u0161ali tudi nekaj aktualnih vpra\u0161anj iz njenega izjemnega solo tripa od Slovenije do Albanije:<\/p>\n
Kako si pri\u0161la na idejo za tak podvig?<\/strong> Kako si se pripravila fizi\u010dno in psihi\u010dno?<\/strong> \u010cesa si se na poti najbolj bala?<\/strong> Najlep\u0161a prigoda, ki se ti je zgodila?<\/strong> Najslab\u0161a prigoda, ki se ti je zgodila?<\/strong> Kako si se navigirala na poti?<\/strong> Koliko kilometrov si v povpre\u010dju prehodila na dan?<\/strong> Kak\u0161ne izku\u0161nje ima\u0161 od prej, poleg prehojene SPP?<\/strong> Kako izgleda tvoj povpre\u010dni trening?<\/strong> Ker si omejena s te\u017eo in volumnom, kaj so bile tiste nujne stvari, ki si jih vedno imela pri roki?<\/strong> Kaj pa obla\u010dila, kak\u0161na obla\u010dila so najbolj uporabna na taki poti?<\/strong> Veseli smo, da si uporabljala UTVV majico, si se teka \u017ee udele\u017eila, planira\u0161\u00a0udele\u017ebo na naslednji izvedbi?<\/strong> Kako je bilo, ko si poleg sebe, morala skrbeti \u0161e za svojega psa?<\/strong> Ker smo ravno v Covid \u010dasu, te je to kje omejevalo?<\/strong> Kak\u0161ni so plani za prihodnje podvige?<\/strong> Misli, spoznanja, ideje, ki si jih dobila na poti? [envira-gallery id=”224912″]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pe\u0161 od Slovenije do Albanije. Ena \u017eenska. En psi\u010dek. 1340 kilometrov. 55.000 vi\u0161inskih metrov. 84 dni. Vmes sre\u010danje z medvedom, beg pred modrasom, izogibanje mi\u0161ji mrzlici, iskanje prave poti, borba z vremenom, spoznavanje novih ljudi, bolezen in korak za korakom pogumno naprej. “\u0160e kar ne morem verjeti, da mi je uspelo. Ko gledam fotografije za […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":224931,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","inline_featured_image":false},"categories":[57,173,171],"tags":[],"acf":[],"yoast_head":"\n
\nPri enem izmed predmetov pri \u0161tudiju smo morali izdelati e-gradivo in odlo\u010dila sem se za spletno knjigo o dolgih pohodni\u0161kih poteh, ki vsaj en del potekajo po Sloveniji. Na\u0161la sem kar nekaj pohodni\u0161kih poti, ki sem jih na kratko opisala. Z ve\u010dino obveznostmi v tem \u0161tudijskem letu sem zaklju\u010dila \u017ee marca in zato sem razmi\u0161ljala kaj bi po\u010dela do konca julija, ko sva bila s fantom dogovorjena, da greva na road trip s kombijem. In tako sem prelistala e-knjigo, ki sem jo izdelala in se kar na hitro odlo\u010dila, da grem prehodit Vio Dinarico. <\/p>\n
\nFizi\u010dno se nisem pripravljala \ud83d\ude00 Sem pa zato na za\u010detku hodila bolj po\u010dasi in nato stopnjevala \u0161tevilo dnevno prehojenih kilometrov. Sem pa sicer pogosto fizi\u010dno aktivna (v\u010dasih manj, v\u010dasih ve\u010d, odvisno od obdobja in obveznosti, ki jih imam), tako da sem imela neko “bazo” kondicije. Odlo\u010ditev, da grem prehodit to pot sem sprejela zelo na hitro, zato \u010dasa za priprave nisem imela veliko. Ve\u010dino \u010dasa sem pre\u017eivela pred ra\u010dunalnikom z namenom, da zberem \u010dim ve\u010d informacij o poti in o opremi, ki jo potrebujem za pot ter si pridobim, vse kar potrebujem (ve\u010dino opreme sem namre\u010d naro\u010dila preko spleta). Psihi\u010dna priprava je potekala na ta na\u010din, da sem prebrala \u010dim ve\u010d o tej poti in o temah, povezanih s hojo dolgih pohodni\u0161kih poteh in se posku\u0161ala \u010dim bolj pripraviti na vse mo\u017ene scenarije, ki jih lahko na poti do\u017eivim. <\/p>\n
\nUff, veliko stvari \ud83d\ude00 Imela sem kar veliko strahov, ki sem jih morala premagati – bala sem se sre\u010danj z migranti in lokalnim prebivalstvom, ki bi mi \u017eeleli \u0161kodovati, spanja sama v \u0161otoru sredi ni\u010desar, sre\u010danj z \u017eivalmi (ka\u010dami, medvedi, volkovi)…<\/p>\n
\nTe\u017eko bi omenila samo eno, saj sem na poti do\u017eivela res veliko lepih stvari. Mi je pa sedaj ob razmi\u0161ljanju o odgovoru na to vpra\u0161anje na pamet pri\u0161lo sre\u010danje s starej\u0161im parom in pastirjem, ki sem jih sre\u010dala v odro\u010dni vasici v Bosni. Vpra\u0161ala sem jih, \u010de lahko postavim \u0161otor pri njihovi hi\u0161i. Bili so zelo prijazni, takoj so me sprejeli in se zve\u010der veliko pogovarjali. Dogovorili smo se, da se zjutraj dobimo na kavi in ko sem drug dan pri\u0161la v njihovo skromno hi\u0161ico, me je ta \u017ee \u010dakala na mizi. Pokazali so mi tudi kako izdelujejo tradicionalni Hercegova\u010dki\u00a0sir, kar je bila neverjetna izku\u0161nja.<\/p>\n
\nHmm, najverjetneje bi to bilo ko sem zbolela in nisem imela nobenega ob sebi, da bi mi pomagal. Zatekla sem se v bli\u017enji samostan in res sem hvale\u017ena patru, ki mi je pomagal in mi skuhal \u010daj, popekel kruh, me peljal na urgenco, poiskal sobo kjer sem lahko po\u010divala s Pikijem ob sebi… Brez njega ne vem kako bi zmogla.<\/p>\n
\nUporabljala sem mobilno aplikacijo Outdooractive, kjer sem imela nalo\u017eene zemljevide vseh delov te poti. Kjer pa ni bilo signala, sem si pomagala z aplikacijo Mapy.cz (prva aplikacija namre\u010d brezpla\u010dno deluje le ko je signal).<\/p>\n
\nV povpre\u010dju sem prehodila 21km na dan.<\/p>\n
\nIzku\u0161enj nimam tako veliko, kot bi si verjetno kdo mislil. V\u010dasih grem hodit v hribe, ko imam \u010das plezam. Nekaj \u010dasa sem plezala tudi alpinisti\u010dne\u00a0smeri v hribih, kar pa je trenutno\u00a0bolj na stranskem tiru zaradi ostalih stvari, ki sem se jih odlo\u010dila narediti.<\/p>\n
\nUfff, nimam povpre\u010dnega treninga \ud83d\ude00 S \u0161portom se ukvarjam v\u010dasih ve\u010d, v\u010dasih manj, odvisno od obdobja ter od \u010dasa, ki ga imam na razpolago. Na primer ko sem se za par mesecev od\u0161la v \u0160panijo, sem tam veliko kolesarila, v nekaterih obdobjih\u00a0sem veliko hodila v fitnes, spet v drugih sem ve\u010d tekla ali pa plezala. Res odvisno tudi od mojega po\u010dutja. Rada aktivno pre\u017eivljam prosti\u00a0\u010das na razli\u010dne na\u010dine.<\/p>\n
\nNakupovanju opreme sem namenila kar precej \u010dasa, saj sem \u017eelela s sabo vzet res najnujnej\u0161e stvari. Tako so bili v notranjosti nahrbtnika spalna vre\u010da, podloga, \u0161otor, obla\u010dila, pribor za kuhanje ter hrana, v zunanjih predalih pa sem imela zgornje sloje obla\u010dil, plastenke za vodo in filter vode, dokumente, prvo pomo\u010d, stvari za osebno higieno, solzivec\u00a0za medvede in dva navadna, son\u010dna o\u010dala, kamero, no\u017e ter satelitski in navadni telefon.<\/p>\n
\nObla\u010dila morajo biti seveda kvalitetna, saj ima\u0161 s seboj le par kosov in morajo ta slu\u017eiti svojemu namenu, tako kot je treba, ter seveda lahka, stisljiva in hitro su\u0161e\u010da. Zelo sem bila zadovoljna z rahlo oblazinjenimi nogavicami z velikim dele\u017eem volne, saj so me ta grela tudi, ko sem imela mokre noge. Spodnje perilo ter kratke majice so se pokazale kot u\u010dinkovite prav tako volnene kot tiste z umetnih materialov. Zelo pa sem bila zadovoljna tudi z “puhovko” iz umetnega materiala, ki me je grela, tudi \u010de se malce zmo\u010dila. Pomembna je tudi kvalitetna vetrovka in vetrne hla\u010de, ki te za\u0161\u010ditijo pred vetrom in de\u017ejem.<\/p>\n
\nTeka se nisem udele\u017eila, sem pa maj\u010dko dobila ko sem pomagala na eni izmed to\u010dk na trasi teka. Udele\u017ebe zaenkrat ne planiram, saj me trenutno\u00a0ostali \u0161porti bolj navdu\u0161ujejo.<\/p>\n
\nTo, da sem vzela psa Pikija s seboj prinese veliko lepega, prav tako pa tudi veliko skrbi.\u00a0Nositi sem morala vodo \u0161e zanj, hrano pa si je nosil sam v svojem nahrbtniku. Nakup hrane zanj je bil v\u010dasih kar problem, tako da sem ga hranila tudi z raznimi salamami in plo\u010devinkami gola\u017ea. Velik problem pa so predstavljali psi v vaseh, ki so se takoj zagnali za njih in sem se morala postaviti vmes in jih nekako odgnati pro\u010d. Tudi v nekaterih preno\u010di\u0161\u010dih so me gledali grdo, da imam psa s sabo in mi enkrat celo o\u010ditali, da ne bi smela vzeti psa s seboj, saj se tega ne po\u010dne. Je pa pes vsekakor dobra dru\u017eba in u\u017eivala sem v pre\u017eivljanju \u010dasa z njim in bi se \u0161e enkrat povsem enako odlo\u010dila.<\/p>\n
\nMoram re\u010di, da ve\u010dino poti sploh nisem \u010dutila, da virus obstaja, \u0161e posebej v Bosni. Razen tega, da sem nosila masko v nekaterih trgovinah, se to ni ob\u010dutilo. Je pa res, da je bilo veliko ko\u010d ob poti zaprtih. Razlog za to bi lahko bil tudi Covid in s tem zmanj\u0161anje turistov, kar so nekateri tudi omenili, nisem pa prepri\u010dana, da je to pravi razlog za zaprtje skoraj vseh ko\u010d, mimo katerih sem \u0161la.<\/p>\n
\nTrenutno je v planu u\u017eivanje na road tripu s kombijem do konca septembra, saj se z oktobrom za\u010dnejo \u0161tudijske obveznosti. Potem pa ne vem, v glavi imam \u0161e veliko \u017eelj in idej, ampak ne \u017eelim delati preve\u010d planov, saj nikoli ne ve\u0161 kako se bo izteklo (\u0161e posebej v teh \u010dasih). Prav tako se rada odlo\u010dam nekako zadnjo minuto in naredim to, kar \u010dutim, da je zame najbolje in kar si najbolj \u017eelim.<\/p>\n
\n<\/strong>Spoznala sem, da so ljudje na pode\u017eelju v BiH in \u010crni Gori bolj odprti kot smo mi in ti res z veseljem pomagajo in te sprejmejo v hi\u0161o, tudi \u010de sami nimajo veliko. To me je res presenetilo. Velikokrat so mi delovali veliko bolj sre\u010dni kot smo mi, \u010deprav so (vsaj navzven) delovali revni. Veliko sem razmi\u0161ljala o tem, v kak\u0161nem luksuzu mi \u017eivimo, pa se tega niti ne zavedamo. Lepo je spoznati, kako pomembna je voda, hrana in kako lepo je spati na toplem in suhem. \u010cudovito je bilo pre\u017eivljati \u010das v naravi in \u017eiveti z njo, to nam po mojem mnenju manjka.<\/p>\n