[trejlaški feljton]#9 Od tekača za tekača
Ime in priimek: Jelena Sekelj
Vzdevek: Jele
Starost: 40 let
Kraj bivanja: Celje
Oskar Mažgon izprašuje Jelena Sekelj (3 unikatna vprašanja)
O: Glede na to, da si doma v pretežno ravninskem Varaždinu, odkod želja teči predvsem ultre z veliko visinci? Kake so tam moznosti za dobre priprave na le-te?
J: Na začetku sem tekla krajše cestne tekme in se preizkušala v triatlonu. Po prvi izkušnji teka v naravi, to se spomnim, je bil Velebit trail.. Zdi se mi, 40-50km, ni bilo več povratka nazaj na cesto. Odkritje gora in gozdov je blo zame usodno. To je okoliš, v katerem se najbolj počutim. Tam sem najbolj srečna. To je moje naravno okolje. Imam potrebo biti v najtesnejšem stiku z divjo naravo in če mi tega manjka, znam biti zelo slabe volje. Pogosto grem sama. V Celju, kjer zdaj živim, še nimam prave družbe za take reči.. no, razen Oskarja, ki večino vikendov dela, ko imam jaz čas.
Ultre imam rada, ker rada testiram lastne meje, tako telesno kot mentalno. Tudi zaradi astme. Lažje mi je dihati v bolj počasnem tempu. Rada imam naravo in na ultrah veliko lepega vidimo.
Ja, v bližini Varaždinu res ni visokih gora. Ko sem se pripravljala za UTMB sem morala tudi po 7x tečt gor in dol po meni najbližjem hribu, ki je oddaljen 30km, da bi naredila vsaj zasilni trening. Najbližje za boljši trening, predvsem za težji teren i večjo višino, smo morali s kolegi do Alp, ali vsaj do Učke v Istro. Ni bilo blizu, niti lahko za uskladiti z obveznostmi v službi ali doma. Zato sem zdaj srečna, da so mi Alpe skoraj na dvorišču.
O: Kaj štejes kot svoj največji uspeh?
J: Čeprav imam par škatel različnih medalj, pokalov in diplom, mi je največji uspeh, da sem vzor mojim nečakom. Upam, da ne bodo tako kot jaz zapravili mladih let in da čimprej okusijo šport. Vsakega človeka, ki sem ga zvlekla z kavča in odpeljala v naravo ali motivirala, da se začne ukvarjati z športom ali hribolaziti, imam za uspeh.
Posebno sem bila srečna, ko so me povabili v mojo srednjo šolo na predavanje o UTMB-u. Enka z laufanja v srednji šoli, a tega dne sem stala pred srednješolci in jim pripovedovala, kako sem tekla 100 milj. Ja, sem dokaz, da je v življenju mogoče vse, če se potrudiš! Biti vzor mlajšim, posebej tistim, ki imajo zdravstvene ali druge težave, je občutek, kise ne more primerjati z nobeno medaljo.
O: V službi si na visokem polozaju.. Se te so-delavci zaradi tvojih ekstremnih športnih aktivnosti bojijo, te podpirajo, imajo za noro, mogoče bolj spoštujejo? Kakšno je njihovo mnenje o tvojem početju?
J: Na začetku ni bilo nikomur jasno, zakaj to delam. S časom so se navadili, da veliko jem, pogosto ob ponedeljkih hodim kot robot, si devam hladne obkladke na zviti gleženj, imam odrgnine po nogah… ko sem na poslovnih poteh, na hotelski zajtrk ze pritečem z jutarnjega teka, z elegantno obleko uporabljam veliko športno uro..
Zdaj, ko povem, da s Celja pridem v službo s kolesom v Varaždin, ni več tako noro, ahaha. Vesela sem, da me sodelavci in moj direktor, ki je tudi športnik, podpirajo. Priznam, da mi v okolju, v katerem se pogosto znajdem, prav pride da me imajo za malo noro in da imajo strahopoštovanje. Ženskam je pogosto težko med moškimi, posebej med tistimi na visokih položajih, ki se imajo za neke velike face. Zato v pogovoru rada omenim, s čim se ukvarjam, da jim takoj na začetku dam na znanje, da z mano ni zajebancije! XD Ja, kar sem preko športa preživela, me je naredilo psihično močnejšo, hrabrejšo, bolj čvrsto in odločno..in to mi v mojem delu zelo koristi.
Standardna UTVV vprašanja:
Kdaj si se začela ukvarjati s tekom in zakaj?
V srednji šoli sem bila glavni hejter telesne vzgoje, pri kateri sem imela trojko, z laufanja enko. Pred kakimi deset leti sem slišala za tekmo Škraping na otoku, kjer letujem in me je obšla ideja, da bi jo pretekla. Ja, potrebovala sem dve leti, da sem lahko končala ultro Škraping! S tekom se je veliko spremenilo v mojem življenju. Vzljubila sem šport, zdravo prehrano, naravo. Lahko bi povedala da je tek ena najboljših reči, kar se mi jih je zgodilo.Najlepši / najzabavnejši tekaški spomin / izkušnja…Najlepši Mosor grebening. Tudi lepa izkušnja. Ko sem po prvi stomiljski tekmi mislila, da 30km Mosora ni nič posebnega, je bila potem to ena mojih najtežjih preizkušenj.Najzabavnejše spomine imam s 100 milj Istre in 100 milj na DUT-u i n z njihovih priprav. Ekipa Iggi, Marek, Zec in Nino..nepozabno!
Zabavni spomini so v glavnem z afterjev, na Hrvaškem so ponavadi bolj zahtevni kot tekme. 
Kako treniraš, imaš sistem treninga?Ne treniram. Lahko bi rekla, da sem le vedno v gibanju. Rada kolesarim, tečem, planinarim, plavam, telovadim..Oskar me bo naučil surfati (plan za to poletje) ..ne morem se vsem temu odpovedati in izbrati samo en šport. Pomembno mi je, da sem ves čas dovolj fit, da lahko počnem karkoli si zaželim. Če pa planiram na kako daljšo tekaško tekmo, potem malo več tečem in delam malo manj ostalega. Štejem samo pretečene kilometre in višince. Hitrost me ne zanima, ker me muči astma in ne morem biti hitra. Srčnega utripa tudi ne gledam, ker imam previsokega zaradi problemov s ščitnico. Zgodi se, da naložim nahrbtnik za tek za ves dan in se vrnem domov po 10 kilometrih, ker ne morem dihati… Zaradi zdravstvenih težav veliko improviziram in počnem raznovrstne reči.Idealna tekaška razdalja?Po 70 km pridejo tisti najboljši momenti.Idealen dan, ko tečeš je (kje, s kom, kako)?Z Oskarjem visoko v hribih, neomejena s časom.Idealen dan, ko ne tečeš je?V hribih.Kaj bi počela, če se skozi evolucijo človek ne bi razvil v tekača?Verjetno bi kot gams skakala po hribčkih in gorah. Ali plavala z delfini…Najljubša literatura / film o teku, treningu, prehrani, filozofiji, …Na začetku mojega športnega potovanja je veliki vtis na mene imel film Finding Traction. Prejsno leto me je navdušil Ivijev plan prehrane za tekmo UTVV, rada ga preberem tekačem, ki se futrajo s kemijo Si že tekla na UTVV, kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin? Če nisi, kaj še čakaš? 
Na UTVV nisem še nikoli tekla, sem pa prejšnje leto z Oskarjem spremljala Ivija na zmagoslavni bitki. Vipavska dolina z okoliškimi hribčki mi je zelo všeč in sem si obljubila, da bom nekoč odlaufala 100 miljsko. Spomnim se Nanosa,… rada bi občutila to bolečino, ko moras tik pred koncem tekme splazati še tja gor.Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobila / ki ga lahko daš drugim…UživajKaj počneš v času karantene Covid-19?Tekla sem po cesti (fuj!) in komaj čakala odprtje medobčinskih mej, da sem lahko šla kolesarit in v hribe. In v Slovenijo. Zdaj ne bo več vikenda brez hribov!
