Intervju z Andijem Mamićem
✍️ Tadej Maligoj
Ko Andi Mamič govori o Skrlanki, hitro postane jasno, da to ni le še
ena pripravljalna tura. Je njegov domač teren, skupnost, zgodba kraja
in tek, ki ima pomen tudi onkraj kilometrov in višincev. Prav zato je
Skrlanka najbolj ‘njegova’ UTVV pripravljalna tura. Lepa trasa,
poseben prazničen dan in odlična organizacija so razlogi, da se 26.
decembra v Skriljah vsako leto zbere toliko ljudi.
Skrlanka je tvoja najljubša.
Kot domačin sem te stezice ob vznožju Čavna pretekel neštetokrat. So
del mojega vsakdana. Leta 2019 smo se vaščani odločili, da naredimo
nekaj več — očistili smo skrit, zaraščen izvir vode in uredili ter
označili krožno pot do njega in nazaj. Skrlanka ni nastala na papirju,
ampak z delom na terenu, z lopato, škarjami in precej dobre volje. Kot
trail tekač sem še posebej pozorno izbral potek spusta od izvira
navzdol. Ravno prav tehničen, tekoč, tak, da te povabi k gibanju.
Tukaj sem doma — kot vodnik UTVV priprav, kot tekač in kot »Skrlan«.
Ta pot mi je res pri srcu.
Skrlanka ni samo UTVV pripravljalna tura, kajne?
Ne, ne, Skrlanka je širši dogodek, namenjena tudi pohodnikom vseh
starosti, družinam in vsem, ki si želijo preživeti dan zunaj in se
imeti dobro. Velik del organizacije prevzamejo Krajevna skupnost in
aktivni vaščani. Okrepčila, pa tudi vsebine, ki so povezane s kulturo,
tradicijo in zabavo. Zaradi tega dogodek diha drugače. Ni samo
športen, je tudi družaben in domač.
Vsekakor prinesite tudi civilko, saj boste ostali pri nas dlje kot po
običajni turi. No, saj, … to zdaj velja že kar za vse naše
pripravljalne ture … 🙂
Kako bi Skrlanko opisal nekomu, ki bi mu bila to sploh prva UTVV
pripravljalna tura?
Skrlanka je kratek, a konkreten krog. V dobrih šestih kilometrih se
nabere skoraj 350 višinskih metrov. Ravno prav, da narediš kakovosten
trening.
Vzpon te pripelje do izvira, spust pa je tisti pravi trailovski —
tekoč, igriv, večinoma po gozdnih stezicah. Krog vsak ponavlja toliko
časa, kolikor mu ustreza. Večina tekačev naredi tri ali štiri kroge,
pohodniki enega, tisti najbolj zagrizeni ultraši pa vztrajajo vseh
šest ur.
Na štartu kroga je okrepčevalnica, ki pomaga pri odločitvi, ali še v
en krog. Vse pa na koncu čaka topel obrok. A če vprašaš udeležence, ti
bodo skoraj vsi rekli isto: najbolj jih navduši vzdušje.
Si uspešen trail tekač, a hkrati zelo ‘ljudski’ organizator. Kaj te
žene, da vztrajaš pri tem?
UTVV pripravljalne ture potekajo že deveto sezono in na vseh sem bil
zraven. Izpustil sem samo eno — prejšnjo, tisto žensko, kamor pač
nisem imel vstopa. Z UTVV prireditvijo sem močno povezan, tudi
čustveno. In ker pri sami organizaciji tekme ne morem pomagati — ker
vedno na njej tekmujem — sem našel svoj način prispevka: pripravljalne
ture.
Iskreno priznam — te ture so koristno tudi zame, vedno opravim dober
trening. Še več pa mi pomeni, da lahko svojim prijateljem tekačem
pokažem nove stezice in našo lepo dolino. V čast mi je, ko vidim, da
so zadovoljni in da odkrivajo poti, po katerih sem sam odraščal kot
tekač.
Po devetih sezonah — kako ocenjuješ? Kaj tekači odnesejo s priprav —
poleg kilometrov in višincev?
Manj izkušeni dobijo ogromno koristnih informacij neposredno na
terenu. Bolj izkušeni se vračajo zaradi dobrega počutja in vedno
zanimive družbe. In ker imamo na turah različno hitre skupine, je z
dobro izbiro to lahko tudi izjemna priložnost za malenkost višji
tempo, kot bi si ga narekoval sam. V skupini je tak trening laže
opraviti.
Hkrati pa naše ture vsebujejo tudi elemente, ki simulirajo pogoje na
tekmi: izbor opreme, pravočasni prihod na štart, nekaj stresnih
hormonov … in vse to pomaga v pripravah na dolge tekme.
Magnifico na Božič, Skrlanka na Dan samostojnosti in enotnosti?
Prazniki so pri nas pogosto zaznamovani s preveč hrane, pijače in
potrošništva. Zame je idealen praznični dan drugačen: zgodnje
vstajanje, gibanje, dovolj višincev, da začutim svet pod seboj — nato
se miren vrnem domov in praznujem z najbližjimi.
- december ni naključje. To je dan samostojnosti in enotnosti. Ko smo
razmišljali o terminu, smo se spomnili zgodb naših prednikov, ki so se
morali v času fašizma skrivati v gozdu, da so lahko kuhali žganje.
Zato ima žganjekuha na Skrlanki simbolni pomen. Dogodek začnemo z
državno himno, ob zastavah in v božično-novoletnem vzdušju vse skupaj
dobi poseben, skoraj slovesen ton.
Če bi na cesti pocukal znanca za rokav in ga povabil …
Po prazničnem razvajanju je zelo dobro, da se malo pretegneš. Pridi,
imel se boš fajn, se družil — in odšel domov z občutkom, da si
odpraznoval dan.
Zakaj ti je pomembno, da je Skrlanka odprta za vse?
Trail tek je odprl vrata marsikomu, ki prej niti pomislil ni, da bi
šel na tekaško tekmo. Ta »širina« je velika vrednost tega športa. Še
veliko veliko več se jih rado giblje po naravi, čeprav pri tem ne
tečejo. Taki mešani dogodki na noge spravijo marsikoga — starostnike,
starše z otroki, tudi tiste, ki se sicer težko odločijo premagati
kakšen klanček.
Druženje ni odvisno od števila krogov. Na poti in na izhodišču se vsi
srečamo, ob toplem obroku in kozarcu kuhanega vina pa vedno steče
dobra beseda.
