Intervju z Barbaro Jolič
Piše: Tadej Maligoj ✍️
Barbara, kako si sploh zašla v trail tek?
Med študijem na Fakulteti za šport sem spoznala adventure race, orientacijski tek in hitro ugotovila, da poleg stadiona in cest obstaja še en svet – gorski, ultra in trail teki. Knjige, kot so Jej in teci, Ultramaratonec in Rojeni za tek, so me povsem potegnile noter. Od takrat je trail moja glavna rekreacija, zadnja leta pa kot trenerka delam izključno s trail in ultra tekačicami in tekači.
Veliko delaš s tekačicami. Kaj ženske iščejo v skupnih tekih?
Predvsem druženje. Klepet. Ritem teka, primeren za pogovor in tudi smeh. Zaradi tega so nastale Košutke – skupnost, kjer ni pomemben ITRA indeks, ampak to, da se rade vidimo v živo, naredimo krog in druženje podaljšamo s pijačo in pico. Ko se podpiramo, smo močnejše.
Kaj po tvoje najpogosteje zadržuje ženske, da bi začele s trailom?
Pomanjkanje časa, pomanjkanje informacij o tem, kako se teka lotiti, in pri nas puncah pogosto občutek varnosti. Če pozimi hitro pade tema, tudi sama dvakrat premislim, preden grem čez park ali globoko v gozd, čeprav na srečo živimo v okolju, kjer je strah večinoma odveč. Pri premagovanju teh strahov zelo pomaga družba – tudi pasja.
Pohvalim pa lahko trend, ki ga opažam: organizatorji trail dogodkov vse bolj skrbijo za vključevanje in pozitivno izkušnjo ter trail tek predstavljajo kot prijazno dejavnost.
Kaj bo posebnost ženske pripravljalne ture UTVV?
Tempo bo umirjen in “za pogovor”. Glavni cilj je dobra volja: druženje, ne tekmovanje. Pred tekom bo kratko predavanje o osnovah treninga, nadaljevale pa bomo z izmenjavo praktičnih nasvetov za reševanje specifičnih težav – takšnih, o katerih izveš le od kolegice, ki jih je izkusila na lastni koži.
Zakaj je dobro, da imajo ženske svoj termin na pripravljalnih turah UTVV?
Ker je dinamika skupine v prisotnosti moških zelo drugačna. Moški radi “testirajo formo” in se zaganjajo po hribih s spremenljivim tempom, ki mu težko sledimo. Tekačicam je takšen tempo na odsekih preoster.
Ženske smo po naravi bolj grajene za vzdržljivost, za gorivo bolj porabljamo maščobe, naši hormoni pa pomagajo, da energijo razporejamo bolj zadržano in premišljeno za celotno pot do cilja. Tempo ženskih skupin je običajno bolj stabilen.
Kaj bi svetovala začetnicam v trailu?
Postopnost, potrpežljivost, vztrajnost. In preprosto uživanje ob gibanju v naravi. Kasneje, ko pridobiš nekaj tekaške baze, pride čas za napredovanje. Zelo koristni so vložki fartleka, intervalov ali hoje v klanec – ženski metabolizem je odličen za vzdržljivost, malo intenzivnosti pa naredi čudeže.
Zavedati pa se moramo, da je napredni trening za telo stres. Če si že tako v stresu zaradi napornih dni, dolg ali težak trening ne pomaga. Včasih je najboljša odločitev, da greš samo za pol ure ven in zadihas. Tudi to je napredek.
Kako upoštevati ženski cikel?
Vsaka ženska je drugačna. Najslabše počutje običajno povzročijo krči dan pred ali prvi dan menstruacije. Kar ni nujno absolutni no-go. Svetovne rekorde so ženske osvajale v vseh fazah cikla. Najboljša strategija je: poslušaj svoje telo.
Na kaj si posebej pozorna kot trenerka?
Na energijsko razpoložljivost. Presenetljivo veliko tekačic ima po količini in sestavi prehrane prenizek vnos hrane, kar vodi v hormonske motnje, težave z menstruacijo in celo motnje hranjenja.
Na videz privlačne bližnjice – preskakovanje obrokov, ekstremne diete, “fat-burning” strategije – vodijo v težave. Veliko bolje je stabilno, zdravo razmerje do hrane in telesa.
Katere stvari so pri ženskah res drugačne?
Ogromno jih je – in o tem se končno več govori. Imamo menstruacijo, hormonska nihanja, drugačno anatomijo. Tudi lulamo drugače. To so realne stvari, ne “detajli”. Menstruacija lahko pride ravno na dan tekme.
Modrci pomagajo krotiti naše “opletajoče breme”, hkrati pa radi povzročajo pekoče odrgnine. Na vse te specifično ženske izzive se moramo pripraviti. Zelo pomaga, če organizatorji poskrbijo za prostor, kjer se lahko v miru uredimo, ter če so na okrepčevalnicah na voljo tamponi, vložki ali robčki. To so za nas punce drobne pozornosti, ki nam lahko dobesedno rešijo nastop.
Kaj bi si želela, da bi ženske pogosteje slišale?
Da zmorejo več, kot mislijo, da zmorejo. Trail in ultra tek nista samo za “posebne ljudi”. Za mnoge bi bilo dovolj nekaj mesecev rednega gibanja, da bi odkrile, kako močne so.
Ko prideš na vrh, ko oddelaš interval, ko zaključiš svoj prvi trail – to so trenutki, ki te gradijo. Želim si, da bi si ženske večkrat dale priložnost oditi v naravo in se počutiti zares žive v svojem elementu. In da bi večkrat slišale spodbudo v stilu: “Draga, obuj si superge in pojdi ven, čez eno uro bo večerja.” 🙂
Vabilo mladim srnam, ki želijo po stezah košutk 🦌
Tekačice, pridite na pripravljalno turo UTVV. Ne rabiš nujno kolegice – našla jo boš tukaj. Na trailih se prijateljstva spletajo hitro in iskreno. Tam smo si podporne, ne tekmice.
Tadej
